Skoraj 30 let je že, odkar je dr. Hamer objavil svojo znanstveno tabelo nove medicine, kjer opisuje povezave med čustvenimi travmami in boleznimi ter vlogo naših možganov, ki kakor nek ogromni bioprocesor nadzirajo biološke procese.
V naših možganih so namreč nadzorni centri za regulacijo delovanja posameznih tkiv in organov. To regulacijo in celotni sistem nadzora je poimenoval kot biološki superprogrami, ki jih je Mati Narava skozi evolucijo sprogramirala v možgane vseh živi bitij na zemlji, ne samo v človeka.
Njegov nauk temelji na zelo enostavnem modelu: čustveni šok sproži lezijo v možganih, in s tem se prične superprogram: modificirana regulacija delovanja specifičnega tkiva z enim konkretnim namenom in sicer, da bi mi lažje razrešili situacijo, ki nas je čustveno prizadela.
Tako je tudi z rakom materničnega vratu. Maternični vrat in ustje maternice prekriva večskladni ploščati epitelij ali enostavno povedano vrhnje tkivo. Nadzorni center, ki regulira delovanje tega tkiva, torej prehrano, razmnoževanje in odmiranje teh celic, se nahaja v skorji velikih možganov, še bolj točno v t.i. senzoričnem korteksu, v levi polobli nekje na višini inzule. Specifični čustveni šok, ki izpolnjuje nekaj zelo strogih kriterijev, sproži prekinitev sinaptičnih povezav med možganskimi celicami točno na mestu, ki sem prej opisal. Da bi bilo lažje razumljivo, si predstavljajte, da udari strela in v električni omarici vrže ven točno določeno varovalko. S tem se spremeni sistem regulacije vrhnjega tkiva materničnega ustja in materničnega vratu.
Kakšen konflikt lahko sproži to reakcijo?
Konflikt spada v skupino separacijskih konfliktov, kadar se sekiramo zaradi izgube ali prenehanja nekih konfliktov ali pa ravno obratno, nočemo imeti stikov z neko osebo. Pri materničnem vratu ima lahko ta separacija še dodatno spolno vsebino, ni pa to nujno potrebno. V glavnem lahko prepoznamo dva osnovna vzorca:
Prvi je povezan z nekim sporom ali težavo v gnezdu. Gre za konflikt nezdružljivljosti znotraj gnezda. Kaj konkretno ženska smatra za svoje gnezdo, je lahko različno od osebe do osebe.
»Noče me.« »Zavrnil me je.« »S tem moškim nočem imeti opravka.« »Ne paševa skupaj…« »To je moški mojih sanj, pa me sploh pogledati noče …« »Šef mi ne da miru, non stop sili vame. Pol nadstropja je že položil toda mene ne bo dobil, raje umrem, kakor pa grem z njim.«
Drugi vzorec pa izvira iz samega strahu pred spolnim odnosom oziroma okužbo z virusom HPV. Toda da bi to razumeli, moram najprej razložiti mehanizem poteka tega superprograma.
Spor ali težave v "gnezdu":
Kadar ženska doživi tak biološki konflikt, ki vrže ven varovalko na tem releju, se prične ustrezna sprememba na tkivu, ki prekriva maternično ustje in vrat. Konkretno, prične se ulceracija oziroma tanjšanje. To tanjšanje naj bi olajšalo rešitev konflikta separacije: Tanjša je povrhnjica, bliže lahko pridem ljubljeni osebi. Tanjša, krajša se prostor, razdalja med nami, lažje pride do kontakta. In ta ulceracija se nadaljuje, vse dokler se ženska sekira in ta njen problem ni razrešen. Šele ko konflikta ni več (končno si najde pravega in z njim uživa, najde si novo službo in se reši nadležnega šefa, odloči se, da bo popustila šefu in kar bo pa bo itd.) važno je da je ona pomirjena glede konflikta.
V tistem trenutku, ko možgani zaznajo prenehanje konflikta (tej točki rečemo rešitev konflikta), se prične druga faza tega superprograma, ki mu smiselno rečemo faza po rešitvi konflikta.
Ker se je v fazi aktivnega konflikta tkivo povrhnjice tanjšalo, jo je sedaj potrebno obnoviti. Možgani izdajo ukaz in virusi sprožijo proces obnove tkiva. To se pokaže kot virusno vnetje, ki jo spremlja nabrekanje vrhnjega tkiva, srbenje, močno povišana temperatura na tem predelu, možni so tudi izcedki, v t.i. fazi epikrize so lahko ti tudi krvavi. Po končani epikrizi, ki je nekje na sredini faze po rešitvi konflikta, se prične brazgotinjenje, rane zarastejo, izcedki ponehajo, tudi srbenje preneha in povrhnjica bo po izteku superprograma spet delovala normalno.
Strah pred okužbo
Sedaj bi se vrnil na tisti drugi čustveni vzorec ali konflikt. To pa je sam strah pred okužbo z virusom HPV. Če je ta dovolj močan, lahko pri ženski ali celo deklici sproži biološki konflikt oziroma superprogram materničnega vratu.
Verjetnost ali tveganje za biološki konflikt se povečuje s količino strahu, ki ga ima ženska. Pri tem niti ni potrebno, da ima spolni odnos. Dovolj je že, da se enkrat prestraši, nato pa se po določenem času pomiri in že pride v drugo fazo superprograma. Virus HPV je prisoten praktično v vsaki ženski, saj je ravno naloga tega miroorganizma, da sodeluje pri obnovi vrhnjega tkiva materničnega vratu. Zato bi bilo smotrno razmisliti glede smiselnosti cepljenja.
Toda … ali hkrati s cepljenjem lahko zagotovijo tudi to, da ženska ne bo več nikoli v življenju imela spolnih frustracij (to je namreč vzrok za tumor na materničnem vratu)? Če ja, potem ni nobenih argumentov proti.
Na koncu naj ponovim:
Konflikt separacije znotraj gnezda, ki je lahko kot neka s spolnostjo povezana frustracija, sproži pri ženski smiselni superprogram materničnega vratu in ustja. V fazi aktivnega konflikta poteka ulceracija vrhnjega tkiva in to traja vse do rešitve konflikta. V fazi po rešitvi konflikta se prične obnova tkiva, ki jo spremlja značilno vnetje ob sodelovanju virusa HPV. Po izteku superprograma bo vnetje prenehalo in tkivo bo obnovljeno in ponovno zdravo.
