Ontogenetski sistem delovanja mikroorganizmov
Tudi glivice, bakterije, virusi (mikroorganizmi, mikrobe) so del sistema.
Če upoštevamo naravni zakon dvofaznosti lahko ugotovimo, da mikroorganizmi (glivice, bakterije, virusi), delujejo oziroma so aktivni izključno in samo v fazi po rešitvi konflikta, saj sodelujejo pri razkroju odvečnega tkiva ali pa pri izgradnji - regeneraciji predhodno modificiranega tkiva. Njihova aktivnost sreminjanja tkiva je takrat vidna, njihovo delo v celoti nadzirajo možgani.
Razmnoževanje in naloga mikroorganizmov
Nekatere bakterije se pričnejo razmnoževati že v fazi aktivnega konflilkta, vendar ostanejo inaktivni vse do rešitve konflikta. Očitno in dokazljivo je, da delujejo na povelje naših možganov izključno tam in tako dolgo, dokler je to s superprogramom omogočeno. Naloga glivic je razgradnja tumorjev, dočim bakterije sodelujejo pri ponovni izgradnji odmrlega tkiva, virusi pa pri regeneraciju ulkusov.
V kolikor ne upoštevamo prvih dveh naravnih zakonov, neizogibno pridemo do napačnih zaključkov, saj nam izgleda, kakor da bi mikroorganizmi kar naenkrat „obsedli” naše telo in povzročili vnetje. Toda to ni res! Narobe smo razumeli!
Dokazano je, da so mikroorganizmi naši simbionti!
Mikroorganizmi niso „pato-geni”,
temveč zavezniki, zvesti in vztrajni „gastarbeiterji” v človeškem (in živalskem) telesu ter jih neizogibno potrebujemo pri procesih speminjanja materije (preoblikovanje snovi po naravni poti).
Praktično ni mogoče, da bi bili zlonamerni, saj so nam pri fizioloških procesih dokazano v pomoč. Imajo nalogo, cilj, namen in biološko funkcijo. To pa ni nič drugega kakor težnja k temu, da
nas ohranjajo pri življenju.
