Kdaj se odločamo sa posvet pri svetovalcu?

Takrat, ko smo že bolani ali takrat, ko smo še zdravi?

Preventiva je hčerka modrosti, vendar ni vedno nujno, da pridete na konzultacije, če nimate konkretnih problemov. Sam smatram, da je udeležba na naših predavanjih bolj primerna za preventivo. Res pa je, da je »občutek« včasih že dovolj, da človek začne razmišljati o tem, na kaj mora biti pozoren in kaj bi moral eventualno spremeniti v življenju.

Konzultacije predlagam v dveh osnovnih primerih:

a) V kolikor smatrate, da ste v trajni simpatikotoniji. To je faza aktivnega konflikta, ko se dogajajo osnovne spremembe v telesu. Konkretna bolezen se tu še ni pokazala! Na stanje trajne simpatikotonije nas opozarjajo simptomi:
– nespečnost, predvsem v drugi polovici noči
– neješčnost, slab apetit, eventualno hujšanje (v določenih primerih je lahko to ravno obratno)
– stalna nervoza, živčnost, nemir, strah, skrb, stres
– težave imamo s koncentracijo; misli nam »v ozadju« ne dajo miru in nas nenehno vračajo k »tistemu« konkretnemu dogodku – prisilno razmišljanje in

b) Če ste že zboleli in bi poleg uradne zdravstvene oskrbe želeli izvedeti več o svoji bolezni in novomedicinskem pogledu na dogajanja v vašem telesu.

Velja opomniti!

Mi nismo zdravniki, ne zdravstveni delavci, zato glede vaših terapij ne moremo in ne smemo odločati. Ta pravica (in tudi dolžnost) je vedno na vaši strani in naslednji v vrsti je vaš osebni zdravnik. Zato vas opozarjamo, da se glede vaših odločitev posvetujete tudi z njim.